Branje

George R. R. Martin: “Kdor bere, živi tisoč življenj. Kdor ne bere, živi le eno.”

V preteklih mesecih, predvsem med in po imenovanju za Ime tedna, meseca in leta na Valu 202, o čemer sem podrobneje pisal v ločenem prispevku, sem prejel veliko vprašanj o tem, kaj meni oziroma ljudem pomeni ali predstavlja branje. Veliko pove že naslovni rek, s katerim se v celoti in popolnoma strinjam: “Kdor bere, živi tisoč življenj. Kdor ne bere, živi le eno.” Citat pripada ameriškemu pisatelju Georgu R. R. Martinu, za katerega je prav, da ga najprej podrobneje predstavim.

 

George R. R. Martin

George Raymond Richard Martin je ameriški pisatelj in scenarist, ki se je rodil leta 1948 v New Yerseyu v Združenih državah Amerike. Večinoma so njegova dela fantazije, grozljivke in druge knjige znanstvene fantastike, najbolj znan pa je po seriji fantazijskih romanov z naslovom Pesem ledu in ognja.

George je bil v mladih letih bralec in zbiratelj predvsem stripov. V zgodnjih letih je pisal kratke zgodbe, kljub številnim zavrnitvam za objavo, pa ni nikoli obupal ter kasneje dobil nekaj nagrad Hugo in Nebula. Prva zgodba, ki je bila nominirana za ti dve nagradi, ne pa tudi nagrajena, je bila With Morning Comes Mistfall. Približno deset let kasneje je začel delati na televiziji, kjer je sodeloval pri serijah Območje somraka ter Lepotica in zver. Prav tako je bil urednik serije Wild Cards ter tudi sam napisal nekaj delov.

George R. R. Martin

Kmalu se je vrnil k pisanju romanov. Napisal je serijo Pesem ledu in ognja. Načrtovanih je bilo sedem knjig, najuspešnejša pa je bila četrta, A Feast for Crowns. Knjiga je bila nominirana za nagradi Quill in British Fantasy, prejela pa je tudi številne pohvale s strani pisateljev, založnikov, bralcev in kritikov. Od leta 2007 dalje sodeluje kot izvršni producent pri že večkrat omenjeni seriji Pesem ledu in ognja.

Martin je bil torej učitelj novinarstva, v prostem času pa zbira srednjeveške miniature in še naprej ceni svojo zbirko stripov.

 

Razlogi, zakaj brati knjige

Kot obljubljeno na začetku, bom skušal navesti nekaj misli o tem, zakaj je prav da beremo. Če otroku beremo, ko je majhen, je veliko večja verjetnost, da bo po knjigah posegal tudi ko bo odrasel ter da bo bral svojim otrokom, kot če mu knjige nikoli ne preberemo.

 

1. Z branjem se naučimo novih stvari.

Gotovo je branje ena izmed dejavnosti, ki vsakomur omogoča, da se nauči nečesa novega. To drži predvsem za strokovne ali poljudnoznanstvene knjige, pa vendar se je mogoče veliko naučiti tudi iz leposlovnih knjig. Poleg tega je znanje, pridobljeno z branjem knjig, drugačno od znanja, pridobljenega ko brskamo po spletu. Internet nam namreč omogoča, da poiščemo točno tisti podatek, ki nas v danem trenutku zanima, pri čemer vse ostale podatke, ki jih zasledimo, preprosto zanemarimo. Pri knjigi je to drugače, saj če kupimo knjigo, običajno preberemo knjigo v celoti, s čimer pridobimo globlje znanje. Podobno velja za nakup zgoščenk v primerjavi s poslušanjem glasbe preko spleta. Če kupimo zgoščenko avtorja, bomo poslušali vse njegove pesmi, preko spleta pa samo določene, zaradi česar bomo poznali manj pesmi.

 

2. Branje izboljša delovanje naših možganov.

Možgani so mišica in kot vse ostale mišice v telesu tudi možgani začnejo odmirati, če jih ne treniramo oziroma uporabljamo redno. Z rednim branjem lahko preprečimo ali bistveno zmanjšamo možnosti za nastanek demence. Branje je za naše možgane vaja, ki jim omogoča, da ostanejo zdravi.

 

3. Branje zmanjšuje stres.

Branje ima pozitivne učinke v smislu zmanjševanja stresa. Študije so pokazale, da branje bistveno bolje zmanjšuje stres kot na primer hoja ali poslušanje glasbe.

Branje ima veliko pozitivnih učinkov.
4. Branje izboljša spomin.

Vsakokrat ko beremo leposlovno knjigo, se moramo naučiti novega okolja, novih karakterjev in vsega ostalega, kar sodi zraven, da lahko sledimo zgodbi. Z vsako prebrano knjigo postane pomnjenje vsega tega lažje, saj so naši možgani na to natrenirani, torej se okrepijo povezave med možganskimi celicami in vzpostavijo nove.

 

5. Branje izboljša domišljijo.

Ko gledamo televizijo, so osebe, ki v zgodbi nastopajo določene tako s telesno govorico, kot tudi s tonom govora, glasom in tako naprej. V leposlovni knjigi so te predstave bistveno bolj okrnjene, zaradi česar si moramo prostor, čas in osebe oziroma njihov govor predstavljati sami.

 

6. Branje nam pomaga izgraditi smisel za kritično presojo.

Ko beremo na primer knjigo o zgodovini, nam le-ta ponovno oriše že znano zgodovino s povsem novega vidika. Kritična presoja je zelo pomembna v vsakdanjem življenju, saj nas drugače lahko drugi nategnejo. Branje od nas zahteva, da razmišljamo o prebranem, česar pri gledanju televizije nikoli ne doživljamo v enaki meri. Ker vedno preberemo nekaj novega in se tega naučili, bomo po branju več knjig ugotovili, da nekaj že vemo, ter se preko kritičnega branja novih knjig naučili še dodatnih podatkov.

 

7. Z branjem širimo svoj besedni zaklad.

Ko beremo, podzavestno spoznavamo nove besede in besedne zveze. To pomeni, da se nezavedno naučimo besed, ki jih prej nismo poznali, jih pa bomo od tistega trenutka dalje nezavedno uporabljali v svojih govorih in pisanih besedilih.

 

8. Branje pomaga pri pisanju pisnih besedil.

Knjige, ki so izšle pri večjih založbah, imajo običajno dober slog oziroma stil. To pomeni, da se le-teh stvari nezavedno učimo preko branja, s tem pa izboljšujemo svoje sposobnosti pisanja in grajenja pisnih besedil, ko jih pišemo sami. To je še posebej pomembno pri otrocih, saj imajo otroci, ki berejo, bistveno manj težav pri pisanju spisov in esejev v šoli.

Kdor bere, lažje tudi sam piše.
9. Branje nam pomaga razviti komunikacijske kompetence.

Predvsem v zadnjem času se veliko govori o raznoraznih kompetencah, ki jih določena oseba ima ali jih bo pridobila z določenim izobraževanjem. Še posebej se kompetence pojavljajo v življenjepisih. Za kaj pravzaprav gre? Branje nam razširi besedišče in več, kot beremo, bolje znamo besede zlagati v stavke in daljša besedila. Več kot beremo in pišemo, bolj razvijemo čut za pisno komunikacijo. To lahko bistveno pomaga v naših odnosih z ljudmi ter nam pomaga v službi ali šoli.

 

10. Branje izboljša naše sposobnosti koncentracije.

Naše vsakdanje življenje od nas enostavno zahteva, da velikokrat počnemo dve ali več stvari istočasno, na primer pijemo kavo  in se pogovarjamo po telefonu. To na dolgi rok zniža naše sposobnosti koncentracije na eno stvar. Nizka raven koncentracije vodi v stres in nizko produktivnost. Branje nas prisili, da se vsaj do določene mere odstranimo vse motnje ter se osredotočimo samo na zgodbo. Da bi dosegli pozitivne rezultate, ni treba brati več ur dnevno, temveč zadostuje zgolj nekaj strani.

 

11. Branje je konjiček, zaradi katerega nam nikoli ni dolgčas.

Branje nam vzame veliko časa. Ker se moramo na branje povsem osredotočiti, to pomeni, da je to hobi, preko katerega vsaj za določen čas pozabimo na vse skrbi. Branje je eden najučinkovitejših načinov, na katerega se lahko razvedrimo, ko nam postane dolgčas. Knjige nas lahko kadarkoli in kjerkoli popeljejo kamorkoli in v katerikoli čas.

 

12. Branje je poceni zabava.

Če gremo v kino, bomo veliko denarja namenili nakupu vstopnice, pa še zapeljati se moramo do tja. Lokalne knjižnice po drugi strani ponujajo izredno poceni dostop do ogromnega števila knjig.

 

13. Prebrano je vir motivacije, da postanemo boljši.

Življenje je polno izzivov in ko se premikamo skozi različne stopnje razvoja v življenju, je to za nas lahko naporno. Prav v takih trenutnih potrebujemo motivacijo, ki nam jo lahko dajo knjige. Knjiga nam lahko da pogum da nadaljujemo s svojim delo ali da začnemo delati na novem projektu. Poleg tega obstajajo posebej napisane knjige, ki nam lahko pomagajo postati boljši delavec, človek, prijatelj in tako naprej.

 

14. Branje izboljša zdravje.

Branje zmanjša možnosti, da bi zboleli za depresijo. Poleg tega obstaja na tisoče knjig s področja zdravstva in samopomoči. Obstajajo knjige z dietami, navodili za telesno vadbo, navodili za zdrav življenjski slog in tako naprej. Vse to znanje nam pomaga, da ostanemo zdravi.

Dobra knjiga nam vedno lahko polepša dan.
15. Branje izboljša naše zmožnosti vživljanja v druge (empatije).

Medtem ko beremo, se moramo postaviti v najrazličnejše vloge, položaje, čase in podobno. To od nas zahteva sposobnosti vživljanja v druge, zaradi česar bomo tudi v resničnem življenju lažje razumeli, kako se počutijo drugi okoli nas. To je pomembno, ker tako lažje spremenimo svoj način komunikacije, če ugotovimo, da ta, ki ga trenutno uporabljamo, situaciji ni kos.

 

16. Branje izboljša naše veščine na različnih področjih.

Čisto za vsako veščino, ki si jo lahko zamislimo, obstaja knjiga o tem, kako te veščine pridobiti ali jih nadgraditi. Branje nam omogoča, da izvemo več o tematiki, ki nas še posebej zanima, in to na drugačen način, kot bi to znanje pridobili pri brskanju preko spleta ali pri pogovoru z drugimi ljudmi.

 

17. Branje izboljša našo samopodobo.

Z branjem, kot že omenjeno, pridobimo številne veščine in nova znanja, preko česar lahko branje izboljša našo samopodobo. Z branjem postanemo boljša oseba, smo bolj produktivni ter se lažje vživljamo v vloge drugih okoli nas. Vse to iz nas naredi boljšo osebo ter nam dvigne samopodobo.

 

18. Branje nam ponuja zabavo, ki jo lahko s seboj vzamemo kamorkoli.

Na primer na letalu ali ladji nimamo internetne povezave ali pa je ta draga in počasna. Knjige ne zasedejo veliko prostora, zato jih z lahkoto prinesemo na letalo in jih beremo med potovanjem.

 

19. Branje nam pomaga do boljšega spanca.

Slab spanec pomeni, da bomo naslednji dan zaspani, imeli težave s koncentracijo in še kaj. Branje pred spanjem nas umiri in zato veliko lažje zaspimo s knjigo. Svetloba elektronskih naprav ima na spanec prav nasprotni učinek, saj nas prebudi.

 

20. Branje nam omogoča, da se (skoraj) brezplačno učimo o drugih delih sveta in drugih časih.

Namišljen svet v knjigah nam omogoča, da se podamo v drug čas in drug del sveta. Branje nam torej resnično razširi obzorja, saj lahko obiščemo kraje, ki jih sicer nikoli ne bi mogli.

Knjiga nam lahko pomaga zaspati.
21. Branje nam omogoča, da se lažje pogovarjamo z drugimi ljudmi.

Branje nam omogoča, da se lažje pogovarjamo z drugimi ljudmi, saj veliko lažje najdemo skupno temo za pogovor, poleg tega pa je prav branje lahko posebna tema za pogovor.

 

22. Branje izboljša našo ustvarjalnost.

Največja razlika med branjem in gledanjem televizije je ta, da nam branje omogoča, da uporabimo svojo domišljijo. Med branjem knjige si moramo sami ustvariti sliko o tem, kako liki v knjigi izgledajo. Tega med gledanjem televizije ne moremo doživeti. Zagotovo branje knjig zahteva veliko večji miselni napor od gledanja televizije, tudi po zaslugi te lastnosti.

 

23. Branje nam omogoča, da se učimo s svojim tempom.

Knjigo lahko obdržimo s praktično brez časovne omejitve, kar pomeni, da lahko poglavje vedno preberemo še enkrat. Če imamo na primer knjigo s koraki, vedno lahko ponavljamo en in isti korak, pri čemer ničesar ne zamujamo. Misli iz knjige lahko predelujemo tako hitro, kot ustreza samo nam.

 

24. Za branje imamo na razpolago najrazličnejšo literaturo in vsak lahko najde nekaj zase.

Dandanes je na razpolago toliko knjig, da lahko vsakdo najde nekaj zase. Ne obstaja knjiga, ki bi bila všeč vsem in prepričan sem, da prav tako ne obstaja knjiga, ki ne bi bila všeč nikomur. Knjige se pišejo že stoletja in prav to je razlog, da je danes nabor knjig enormen. Vsakih nekaj minut izide nova knjiga, zato ni mogoče, da bi nekdo prebral čisto vsako knjigo. Vse, kar je potrebno je, da si vzamemo nekaj časa, se odpravimo v knjižnico ali knjigarno ter izberemo pravo knjigo – knjigo, ki nam ustreza.

 

25. Z branjem izostrimo svoja moralna načela.

Ko beremo, se soočamo z najrazličnejšimi težavami, ki jih ljudje imajo. To nam omogoča, da lažje odločamo med dobrimi in slabimi dejanji ter na ta način izostrimo svoja moralna načela. Poznamo in zavedamo se prednosti in slabosti določenih dejanj, zaradi česar tovrstne odločitve lažje delamo tudi v resničnem življenju.

Knjige so v knjižnici na voljo praktično brezplačno.
26. Branje nam omogoča, da lažje razumemo svoj trenutni položaj v svetu, v katerem živimo.

Zgodovina igra pomembno vlogo glede predstave o tem, zakaj smo trenutno tukaj, kjer smo. Z branjem knjig imamo možnost, da se seznanimo z zgodovino svojega naroda, svoje države, ponovno obiščemo svoj rodni kraj pred sto leti in tako naprej. Tako bolje razumemo položaj, v katerem smo, ter odkrijemo svojo vlogo, ki jo imamo v svetu.

 

27. Z branjem privarčujemo.

Omenil sem že, da so knjige poceni in kot take dostopne vsem. Poleg tega pa je vredno omeniti, da knjige ne porabljajo električne energije in ne potrebujejo dragega vzdrževanja. Če pridobimo znanje s strokovne knjige in s tem znanjem naredimo izdelek sami namesto na bi ga kupili, dvakrat privarčujemo ter se istočasno še naučimo novih veščin.

 

28. Z branjem se znebimo učinkov, ki jih povzroča prekomerna uporaba elektronskih naprav.

Čeprav branje lahko poslabša naš vid, pa nima nikakršnih drugih stranskih učinkov, če z branjem le ne pretiravamo, kar pa je v sodobnem svetu malo verjetno. Po drugi strani je prekomerna uporaba elektronskih naprav nekaj vsakdanjega za veliko ljudi in to povzroča težave z vidom, sklepi, telesno držo in še bi lahko naštevali.

 

29. Z branjem postanemo pametnejši.

Ljudje dojemamo tiste z več znanja za pametnejše. Poleg tega ljudje, ki berejo, druge manj obsojajo in so zaradi tega videti še pametnejši, kot bi bili sicer.

 

30. Knjige so boljše od filmov. Vedno.

Veliko filmov je bilo posnetih po knjigi. Če preberemo knjigo in potem gledamo film, bomo videli, da je knjiga veliko boljša. Moje zadnje razočaranje nad filmom na tak način je bilo zagotovo Brownova Ledena trdnjava. Vedno najdemo nekaj, kar je v knjigi boljše kot v filmu. Lahko je detajl, na primer kaj razmišlja glavni lik, česar film nikoli ne more zajeti.

Knjige so neomejen vir znanja.

Najmanj trideset vzrokov je torej, zakaj je branje prava izbira za popestritev prostega časa. Ob raziskovanju po spletu sem naletel na članek – ki – zanimivo – omenja trideset vzrokov, zakaj je branje boljše od uporabe sodobne tehnologije in družbenih omrežij. Zdi se mi prav, da jih ob koncu svojega zapisa tudi naštejem. Branje:

  1. Ustvari dejaven miselni postopek.
  2. Izboljša analitičen način razmišljanja.
  3. Razširi naš besedni zaklad.
  4. Omogoča, da se sprehodimo po tujih deželah v drugem času.
  5. Izboljša koncentracijo.
  6. Izboljša našo samopodobo zaradi večje inteligentnosti.
  7. Izboljša spomin.
  8. Izboljša samodisciplino.
  9. Izboljša sposobnost prioritizacije ciljev.
  10. Zmanjša stres.
  11. Prinaša izhod iz trenutne situacije.
  12. Nam omogoča, da se hitreje in lažje umirimo.
  13. Izboljša domišljijo.
  14. Izboljša naše pisanje.
  15. Prinaša nove teme za pogovor.
  16. Omogoča nekomu, da se lažje poveže z drugačnimi.
  17. Zmanjša dolgčas.
  18. Nam posreduje nove podatke, s katerimi lahko pridobimo nove veščine.
  19. Omogoča, da postanemo strokovnjaki na nekem področju.
  20. Nam ponuja možnosti za dodaten zaslužek, saj z njim izboljšamo veščine in kompetence.
  21. Nam omogoča, da se učimo kjerkoli in kadarkoli.
  22. Omogoča nam, da se učimo tako hitro, kot se želimo.
  23. Nam ponuja poceni zabavo.
  24. Izboljša našo natančnost, saj imamo več znanja in zato delamo manj napak.
  25. Nam pomaga, da odkrijemo nove stvari, ki nas zanimajo.
  26. Spreminja življenja, saj omogoča nove perspektive in poglede na svet.
  27. Pomaga prebiti led, ko se pogovarjamo z neznanci.
  28. Pomaga pri raziskovanju svojega telesa in svojih misli.
  29. Spodbuja dejavnostno učenje jezika, v katerem beremo, torej svojega maternega ali tujega.
  30. Omogoča nam, da se odklopimo od sveta tehnologije.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja