Predstavitve

Ob slovenskem kulturnem prazniku

Danes praznujemo slovenski kulturni praznik, po največjem slovenskem pesniku, Francetu Prešernu pogosto poznanem kot Prešernov dan. V tem prispevku ne nameravam na dolgo in široko govoriti o literaturi, branju in podobnem, ker smo o tem že lahko brali v drugih prispevkih. Včeraj sem bil gost v Šolskem centru Nova Gorica, kjer so dijaki ob pomoči mentorice Natalije Plohl pripravili posebno prireditev ob kulturnem prazniku. Mojega govora med predstavitvijo je bilo približno deset minut in ga lahko preberete v nadaljevanju. Ker govora nisem nikoli napisal, ga navajam po svojem spominu.

Najprej lepo pozdravljeni še v mojem imenu. Hvala za povabilo. V čast in veselje mi je, da sem lahko danes tukaj med vami. Kot že v uvodu omenjeno, študiram politologijo oziroma mednarodno bolj znano kot politično znanost, za tiste med vami, ki se morda sprašujete, kaj pravzaprav študiram. 

Jaz sem prostovoljec začel že zelo zgodaj, in sicer že v osmem razredu osnovne šole, ko sem se pridružil Karitas v okviru programa Popoldan na cesti. To je program, ki deluje tudi na moji vasi – na Slapu – in v okviru tega programa se izvajajo raznorazne športne, kulturne, ustvarjalne in druge delavnice. Na enem izmed družabnih dogodkov smo se pogovarjali o tem, da bi morali na Slapu po stotih letih ponovno odpreti knjižnico. Na Slapu je namreč pred stotimi leti knjižnica že bila, potem pa je bila v duhu italijanske okupacije uničena in od takrat nikoli obnovljena. Zanimivo je to, da smo se o tem pogovarjali v nekdanji osnovni šoli in prav v prostoru, kjer smo potem uredili knjižnico. Knjižnica resnično povezuje celotno vas, saj je bilo vse delo v njej opravljeno prostovoljno in sodelovali so najrazličnejši posamezniki z najrazličnejših področij. Jaz sem se zaradi študija oktobra preselil v Ljubljano in zato nisem več prostovoljec na tem projektu, sem pa še vedno aktiven v okviru drugih organizacij.

V prvi polovici prejšnjega leta so se na RTV Slovenija pripravljali na evropske volitve in v duhu priprave nanje sem bil tudi jaz eden izmed mladih, ki smo sodelovali z njimi in smo pokrivali predvsem te mladinske teme, ker vemo pač, da politika zadeva tudi mlade in zato je prav, da tudi mladi javno povemo svoje mnenje. Na Valu 202 sem bil predvsem zaradi soustanovitve Slapenske knjižnice imenovan najprej za Ime tedna, potem za Ime meseca aprila in nazadnje 19. decembra 2019 tudi za Ime leta 2019. Jaz sem na ta naziv zelo ponosen, verjamem pa, da je to priznanje vsem prostovoljcem in prostovoljkam v Sloveniji, pa tudi vsem prostovoljskim organizacijam, ki pri nas delujejo. Prostovoljstvo je pri nas namreč na zelo visoki ravni in zato sem prepričan, da so tudi med vami prostovoljci.

Najprej naj vam povem, da sem preko študentske napotnice zaposlen na Sindikatu Mladi plus. Kot veste, je sindikat delavsko združenje, naš sindikat pa je specializiran prav za dijake, kot ste vi, študente, prekarne oziroma prekerne delavce ter brezposelne. Mi smo eni izmed tistih, ki smo odgovorni, da se je na primer pred kratkim ponovno zvišala minimalna študentska urna postavka. Naš glavni namen je, da skrbimo, da so vaše pravice upoštevane – da na primer dobite izplačano za svoje delo, da imate zagotovoljen odmor za malico in podobno. Kar naj še poudarim je to, da lahko pri nas dobite brezplačne pravne nasvete glede težav, ki jih imate v povezavi z delom.

Poleg tega naj omenim še, da sem tukaj v tem prostoru že bil, in sicer takrat, ko smo predstavljali društvo Evropski mladinski parlament. Evropski mladinski parlament je organizacija, ki se ukvarja z nekako polformalnim povezovanjem mladih iz štiridesetih evropskih držav. Mi se zavedamo, da so teme, ki mlade zadevajo, pomembne in zato želimo hkrati neformalno in formalno kot v Evropskem parlamentu mlade spodbuditi, da sami razmišljajo o težavah, ki jih pestijo in da tudi sami aktivno predlagajo rešitve zanje. 

Še to naj povem, da smo ravno predvčerajšnjim v okviru Amnesty International v Ajdovščini organizirali kuhanje mineštre. To je bil dogodek usmerjen v trajnostni razvoj. Skupaj smo se povezali in mladi in nekoliko starejši. Slišali smo marsikatero zanimivo zgodbo in nenazadnje so tudi mladi starejšim zaupali marsikateri nasvet. 

No, da ne bom predolg, vsekakor če bi radi tudi sami sodelovali v katerikoli akciji – teh naštetih in drugih – me lahko vedno kaj vprašate in zagotovo vam bom lahko sodeloval ali vsaj usmeril k nekomu drugemu, ki vam bo dal bolj točen nasvet.

Hvala.

” 

Na tem mestu bi se rad še enkrat zahvalil Šolskemu centru Nova Gorica za povabilo in za vse lepe misli, ki so jih delili z mano, pa seveda tudi za poklonjeno presenečenje. Predstava je bila odlična, predvsem se vidi, da so dijaki vanjo vložili veliko truda in se nanjo dobro pripravili. Lesarji so izdelali leseno škatlo za knjige, šolski center pa je knjižnici podaril nekaj knjig. Hvala vsem!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja